Donat Mg odslej v novi podobi

Donat Mg je dobil svežo podobo. Poiščite ga v novi priročni embalaži. Preverite, zakaj je Donat Mg izjemna naravna mineralna voda in poskrbite za svoje dobro počutje.

Donat Mg -

z magnezijem najbogatejša naravna mineralna voda*Pregledani primerjalni podatki obsegajo vse na trgu dostopne, priznane, naravne mineralne vode iz registra EU.

Značilne sestavine naravne mineralne vode Donat Mg (mg/L):
 
magnezij (Mg2+)1000
natrij (Na+)1700
kalcij (Ca2+)380
hidrogenkarbonat (HCO3-)7800
sulfat (SO42-)2100
klorid (Cl-)75
ogljikov dioksid (CO2)min. 3500

Magnezij prispeva k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti, ravnotežju elektrolitov, delovanju mišičnega in živčnega sistema ter ohranjanju zdravih kosti in zob. Za pokritje potreb po magneziju zadoščajo že 3 decilitri dnevno.

Donat Mg ugodno deluje na prebavo, zaradi višje vsebnosti hidrogenkarbonatov pa lahko pomaga tudi pri težavah z zgago. Ne zanemarite pomena raznolike in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja.

Donat Mg -

tradicija iz globin rogaških vrelcev

  • 2013

    Danes je Donat Mg, dobro poznana in priznana naravna mineralna voda z magnezijem, dobila svežo podobo. Skladno s potrebami današnjega časa, nova embalaža poudarja ugodno delovanje na človeški organizem in blagodejne učinke edinstvene mineralne vode.

  • 1908

    Geolog dr. Joseph Knett je lastnike vrelcev rogaških slatin nagovoril k temeljiti preureditvi vrelčnih zajetij. Na podlagi raziskav je napovedal, da bo iz zemeljskih rež v gradbeni jami sredi zdraviliškega parka v Rogaški Slatini pritekla visoko mineralizirana voda. In res je. Voda iz novega vrelca je bila tako zelo različna od dotlej znanih, da jo je bilo treba posebej poimenovati in se posebej pripraviti na njeno balneološko rabo ter na njeno stekleničenje. Njeno poimenovanje je sledilo imenu bližnje, za podobo Rogaške Slatine značilne Donačke gore - Donat.

  • 1869

    Leta 1869 je bila tukajšnja slatina tretja najbolj prodajana svetovna voda, takoj za mineralno vodo iz Vichija in Seltersa, poznali in pili so jo po vsem svetu. Njen razpošiljatelj, deželno zdravilišče v Rogaški Slatini, si je na svetovni razstavi v Chicagu leta 1893 za njeno kvaliteto prislužil medaljo. Za to vodo so poskrbeli z velikimi sanacijskimi deli na vrelcih v Rogaški Slatini. Slatina je zaradi visoke vsebnosti rudnin zahtevala nove raziskave, nove balneološke metode, nove načine rabe in nove tehnološke postopke polnjenja.

  • 1801

    V začetku 19. stoletja je štajerski deželni glavar, grof Ferdinand Attems, vodil obsežno akcijo deželnih stanov za odkup zemljišč okrog rogaških vrelcev. Stanovi so hoteli preprečiti nenadzorovano in nestrokovno rabo vrelcev in ob njih urediti moderno, deželno vodeno zdravilišče. S to akcijo iz leta 1801 se je začel razvoj zdravilišča v Rogaški Slatini, utemeljenega na tukajšnjih slatinah. Slednja je s tem dejanjem postala pomemben del zgodovine evropske balneologije in evropske družbe nasploh.

  • 1721

    V boju za pravice distribucije rogaške vode je leta 1721 zmagalo društvo lekarnarjev. Ti so vrelce uredili in po treh letih so uspeli prodati preko 20.000 steklenic slatine. Z ukinitvijo društva leta 1782 je postala raba rogaških slatin zopet stihijska.

  • 1685

    Leta 1685 je rogaški vodi izšla prva znanstvena monografija "Roitschocrene", ki jo je napisal mariborski zdravnik Johann Benedikt Gründel. Konec 17. stoletja se je začel silovit boj za pravico izkoriščanja rogaških slatin. Zanjo so se borili baron Courty, lastnik posestva na Rogaškem, svetokriški župnik, ki je bil njen skrbnik, in okoliški kmetje. Cesar Leopold je z dekretom o splošni rabi rogaških slatin tem bojem sicer naredil konec, toda takrat se je začela bitka za pravico njene distribucije.

  • 1670

    Preobrat je nastopil okoli leta 1670 z intervencijo dr. Paula Sorbaita, habsburškega dvornega zdravnika in profesorja na dunajski Zdravniški fakulteti. Njegovo zdravljenje z rogaško vodo je dosegalo velike uspehe, povpraševanje po vodi se je povečalo in postala je prodajna uspešnica. Kure z rogaško vodo so začeli predpisovati tudi drugi zdravniki po cesarstvu, v graški bolnišnici pa so jo preizkušali celo kot klinično zdravilo.

  • 1572

    Leta 1572 je bila opravljena prva znana analiza rogaške slatine. Njena raba je z razvojem medicinske znanosti rasla in se krepila.

  • 1141

    Keltske in rimske najdbe v vrelcih in ob njih potrjujejo uporabo rogaških slatin v antiki. Dokumentirana zgodovina sega v leto 1141, ko je bil vodnjak slatine omenjen kot mejnik v neki zemljiško-knjižni listini.